Vnos hrane pri posamezniku vpliva na počutje, vedenje in možganske funkcije. Če je posameznik lačen, se lahko počuti razdražljivega in nervoznega, če pa se je  ravno najedel, pa se lahko počuti mirno in zadovoljno. Zaspana oseba se bo mogoče počutila bolj produktivno, ko bo spila kavo ali pojedla majhen obrok. Oseba, ki bo dalj časa jedla manj kolikor bi morala, se bo začela počutiti apatično in razpoloženje ji bo nihalo. 

Človeški možgani potrebujejo za svoje delovanje veliko hranil in energije. 

Spremembe v vnosu hranil v telo se lahko odražajo v spremembi kemije v možganih in na delovanje nevrotransmiterjev. Nevrotransmiterji prenašajo živčne impulze iz ene živčne celice v drugo in s tem vplivajo na razpoloženje, spalne vzorce in mišljenje. Pomankanje ali prevelik vnos določenih vitaminov in mineralov lahko poškoduje živčne celice v možganih, kar lahko vpliva na delovanje spomina, na sposobnost reševanja problemov in na splošno poslabšajo možganske funkcije.

Pogosto je pomankanje več hranil hkrati odgovorno za spremembe v možganih in ne zgolj odsotnost enega vitamina ali minerala.

Na duševno zdravje lahko vplivamo z celotnim vnosom kalorij oziroma energije, s posebnim vnosom makrohranil (proteinov, ogljikovih hidratov, maščob), vnosom alkohola in vnosom vitaminov in mineralov. 


Vnos energije in mentalno zdravje 


Energijo v hrani označujemo, kot kalorije, ki so pridobljene iz proteinov, ogljikovih hidratov in maščob.  Čeprav so vitamini in minerali ključni za naše telo, ne vsebujejo kalorij, katere naše telo potrebuje. Človeški možgani so metabolno zelo delujoči in porabijo od 20-30% energije, ki jo človek zaužije v mirujočem stanju. Posamezniki, ki ne zaužijejo dovolj kalorij oziroma energije, da bi zadovoljili svoje dnevne energijske potrebe bodo opazili spremembe v povezavi z možganskimi funkcijami. Že samo, da spustimo zajtrk lahko vpliva na to kako uspešno bomo lahko reševali probleme, še posebej pri tistih, ki že tako nimajo urejene prehrane in ne zaužijejo dovolj hranil.

Kronična lakota in deprivacija energije znatno vplivata na razpoloženje in odzivnost. 

Telo se na pomankanje energije odzove z upočasnitvijo osnovnih funkcij, kar pomeni da upočasni nastanek hormonov, upočasni transport kisika in hranil, poslabša se sposobnost telesa, da se bori proti infekcijam. Osebe, ki imajo kronično pomankanje energije oziroma čutijo kronično lakoto so pogosto apatične, žalostne in ne vidijo smisla v življenju.

 

Če ste že naš član in vas zanima kaj več o tem kliknite spodaj:

Ogljikovi hidrati

Maščobe

Vitamini in minerali

Proteini