Teorija navezanosti se fokusira na odprte, intimne in pristno čustvena razmerja.  Navezanost je opisana kot biološki sistem preživetvenega impulza, ki se je razvil za preživetje dojenčka. Otrok, ki je pogosto pod stresom, se bo nagibal k skrbnikom, ki mu dajejo občutek varnosti. Navezanost potrebuje človeški dotik in ponavljanje stvari, ki so že znane.

Imamo štiri tipe navezanosti: Varno, anksiozno--izogibno, anksiozno-uporno in neorganizirano.
Varna navezanost je zdrava povezava med dojenčkom in skrbnikom, katere glavna lastnost je zaupanje.
Anksiozno-izogibna je nesigura navezanost med dojenčkom in skrbnikom, katere glavna lastnost je indiferentnost do skrbnika.
Anksiozno-uporniška je nesigurna navezanost med dojenčkom in skrbnikom, katere glavna lastnost je stres, ko dojenček ni v stiku z skrbnikom in jeza, ko je spet združen.
Neorganizirana navezanost nima konsistentnega vzorca ob ponovnih stikih s skrbnikom.