Skladnost-prilagodljivost

V eksperimentu o konformosti (skladnost in prilagodljivost) je Solomon Asch ugotavljal, kako na posameznike in njihova stališča vplivajo  določene socialne situacije. Konformnost označuje popuščanje posameznika pod socialnim pritiskom, tako da posameznik spremeni svoje stališče do določene teme. Seveda je to le en način, kako se posameznik lahko odzove na socialni pritisk. Poleg konformizma se lahko pojavi tudi antikonformizem, pri katerem gre za to, da posameznik navzven daje občutek, da se njegova stališča pod pritiskom niso spremenila, vendar sam pri sebi sprejema načela in stališča skupine.

Glavni razlog zaradi katerega so oseba konformne in se sklada z poročanimi razlogi udeležencev je, da si želijo biti del skupine in ne izstopati z drugačnim mnenjem, poleg tega pa mislijo, da je skupina bolje informirana kot oni sami, zato odločitvam skupine bolj zaupajo.