Klinična psihologija uporablja klasične psihološke teorije za pojasnjevanje duševnih težav posameznikov, glavna stvar po kateri se razlikujejo od klasičnih psihologovo pa je ta, da je njihovo delo bolj podobno delu psihiatra.  Posvečajo se diagnostiki, svetovanju in psihoterapiji, vendar pa za razliko od psihiatrov, ne morejo predpisovati zdravil.

Klinični psihologi pri svojem delu uporabljajo znanstveno utemeljene metode ter empirično preverjene diagnostične in terapevtske postopke.

To pomeni, da njihovo svetovanje posameznikov, ne izhaja samo iz teoretičnih spoznanj, ampak s pomočjo različnih testov ugotavljajo kakšno je stanje posameznika in na podlagi tega določijo kakšno obravnavo potrebujejo. Klinični psihologi uporabljajo več pristopov za obravnavo posameznikov, in to so humanistični, analitični, sistemski, vedenjski in kognitivni. Ker uporabljajo več pristopov, pomeni, da lahko posameznika obravnavajo celostno in mu s tem zagotovijo najprimernejšo pomoč.