Comte: Poznati se pomeni izboljšati se

Comte se je, tako kot Nietzsche, spraševal o posledicah družbe, ki je zgubila zaupanje v religiozne institucije. Zaradi razvoja znanosti in tehnologije ljudje postajamo vedno manj boga boječi. Val ateistov je vselej večji in s tem izginjajo tudi vse pozitivne stvari, ki smo jih vsakodnevno pridobivali od religioznih institucij. Bogove smo si priredili tako, da zapolnijo naše psihološke potrebe. Zato lahko tudi iz različnih mitov in študij bogov ter religij ugotovimo kaj je tisto kar potrebujemo za ohranitev ravnotežja duševnega stanja.

Comte ni en izmed tistih ateistov, ki zavračajo religijo ali pa jo celo sovražijo, temveč je simpatizer tradicionalne religije, ki želi bolj kot ne opravičiti in spet združiti ljudi skupaj s podobnimi zapadlimi idejami starih tradicij. Ugotovil je, da bo sekularna družba, ki je osredotočena večinoma na finance in romantiziranje, brez tolažbe, transcendence in solidarnosti, postala žrtev nevzdržnih družbenih in čustvenih tegob.

Njegova rešitev ni bila, da bi se slepo oklepal svetih tradicij, niti da bi jih kolektivno zavrnil, temveč iz njih pobral tiste najpomembnejše ter jih združil z znanostjo, umetnostjo in filozofijo. Rezultat njegovega dolgoletnega premišljevanja je bila nova ateistična religija, »Religija humanosti«.

Iz svojih opazovanj religije je želel izvleči najboljše. Opazil je, da religiozne institucije pridobivajo svojo avtoriteto skozi dajanje ukazov, ki se navezujejo na to kaj naj ljudje počnejo in o čem naj razmišljajo. Le-te večinoma izražajo skozi koncepte svetih ljudi in kakšnih nadnaravnih dogodkov. Zato je Comte proglasil svoj lastni koledar, ki ga je animiral panteon sekularnih herojev in idej. V imenu religije humanosti bi bil vsak mesec posvečen čaščenju določenih dosežkov in prizadevanj, kot so na primer partnerska zveza, prijateljstvo, vzgoja, umetnost, znanost, agrikultura in podobno. Hkrati pa bi bil vsak dan posebej posvečen neki osebi, ki je pripomogla k razvoju ene izmed teh kategorij.

 

 

Comte je bil navdušen nad delovanjem religioznih inštitucij in načinom širjenja moralnih napotkov, ki zadevajo na primer kako se vesti v zakonski zvezi, kako izpolniti dolžnosti skupnosti, kako vzgajati otroke in podobno. Kritiziral je način delovanja liberalne družbe, ki je posamezniku zgolj dala neka preprosta navodila, ga vrgla v svet, kjer je prepuščen samemu sebi, in ga obsodila na propad zaradi lastne egocentričnosti in ignorance do samega sebe. Zato so tudi v Comtejevi religiji humanosti predavanja, delavnice in obredi, s katerimi poskuša navdihniti ljudi k temu, da bi postali prijaznejši do partnerjev, ter bolj tolerantni do kolegov in bolj sočutni do nesrečnih.

Cenil in razumel je tudi pomen religiozne arhitekture, zato je predlagal grajenje novih cerkva oziroma »templjev humanosti«. Upal je, da bi različni bogataši in bankirji financirali te stavbe, na katerih bi bila na veliko napisana imena teh vlagateljev, v zahvalo za donacije. Znotraj templjev bi bila javna predavanja, plesi, petje in diskusije. Na zahodno usmerjenem odru pa bi bil z velikimi zlatimi črkami napisan aforizem, ki predstavlja vso združeno filozofijo in v svojem bistvu skrajšano idejo: Connais-toi pour t'améliorer, ali po slovensko »Poznati se pomeni izboljšati se.« In zato, ker se znotraj Društva psihologija življenja trudimo podobno idejo razvijati dalje, na podoben, a vseeno nekoliko drugačen način, bo to tudi naš moto, saj verjamemo, da moramo, da bi se izboljšali, najprej poznati samega sebe.